Samostojne kave

Brazilija Gusto Antico

Okus kave:

Čokolada in suho sadje

Samostojne kave

Brazilija Gusto Antico

Okus kave:

Čokolada in suho sadje

Izberite možnost:

SKU: 9550 Category Tag
Počisti

3.10 13.95 

Brezplačna dostava nad 30 eur

Dostava od 2-5 dni

Ni na zalogi

Ta izdelek trenutno ni na zalogi.

Informacije o kavi

Izvor

Južna amerika

900m - 1200m

Arabika; Cutai, Mundo Novo

Naravni, suhi način

Brazilija Gusto Antico

Okus

Odlično bogato telo z močnim čokoladnim okusom, s pridihom suhega sadja. Dolgotrajen pookus je obogaten z notami mandlja in sladu.

Karakteristike: Brazilija Gusto Antico

Brazilija Gusto Antico

Priprava

Espresso


Kava: 16g
Espresso: 35g (92.5°C)
Čas: 25 sekund

Turška kava


Kava: 10g
Skodelica 1dcl
Ustavi pred vreliščem

Filter


Kava: 20g
Voda: 290g (93°C)
Čas: 2 minuti 30 sekund
Te zanima kako pravilno pripraviti kavo na pet načinov?

Od zrna do skodelice.

Ste se kdaj vprašali, od kje kava izvira? Kako praženje kave vpliva na njen okus? Ter kako ohranimo njeno svežino? Vstopite v svet kave.

Naša misija je sveža in trajnostna

Naša misija je sveža in trajnostna

Pri kavi nikoli ne sprejemamo kompromisov. Naše vodilo so naše vrednote, z znanjem in predanostjo pa uresničujemo svoje poslanstvo. Že 30 let iščemo, pražimo in pripravljamo vrhunske kavne specialitete z različnih koncev sveta.

Iskalnik

Nadmorska višina
Kvaliteta in okus kave sta odvisna tudi od višine, na kateri raste kavovec. Kavna zrna ter okoliško sadje v nižinah dozorijo hitreje, a z manj izrazitim okusom. V višinah nižje temparature kavim zrnom omogočajo počasno rast, kar okus kave naredi bolj kompleksen in aromatičen.
Vrsta kave

Arabica

Kava vrste arabika izvira iz Etiopije in se je v srednjem veku s pomočjo trgovskih poti razširila po vsem svetu. Dandanes je na svetu kar 70 % vse pridelane kave vrste arabika. Ima izrazito podolgovato obliko, velikost zrna od 8 do 12 milimetrov in je zelenkaste barve.

  • ima bolj gladek in sladek okus s pridihom čokolade, sladkorja in sadja
  • je izredno aromatična s sadnimi notami
  • ima nizko vsebnost kofeina

Robusta

Kava vrste robusta izvira iz podsaharske Afrike, trgovci pa so jo ponesli po celem svetu. Večinoma uspeva na nižjeležečih predelih, saj ima več kofeina, ki rastlino ščiti pred paraziti. Prav tako jo manj moti vroče sonce. Zrno robuste je okrogle oblike, veliko med 5 do 8 milimetrov in je rumenkaste barve.

  • je bolj močna, robustna in bolj grenkega okusa, ker ima več kofeina in kofein je grenak
  • slabe robuste imajo gumijast priokus
  • 2x toliko kofeina kot arabica
  • v večini jo uporabljamo za instant kave oz. kave, kjer okus ni tako pomemben.
Način luščenja

Zrna kave je potrebno ločiti od jagod, v katerih rastejo. Obstaja več postopkov ločevanja oz. načinov luščenja.

Naravni suhi način
Suha metoda je star način luščenja kavne lupine, kjer zrele kavne češnje pustijo na soncu nekje 15 do 30 dni. Ko je lupina dovolj suha, jo s pomočjo strojev oluščijo. Za kavo, ki jo luščijo na suhi način, je značilno, da ima bogato telo in sladkast priokus, saj zrno med sušenjem prevzame delež sokov iz češnje.

Mokri način
Pri mokrem načinu lupino češnje s pomočjo strojev odstranijo. Kavna zrna nato namočijo v za to pripravljene fermentacijske bazene, kjer se iz kave s pomočjo fermentacije odstrani še preostali del češnje. Tako oprana kavna zrna kasneje posušijo na soncu oz. za to pripravljenih sušilnicah. Za kavo, ki jo oluščijo na mokri način, je značilno, da ima blago telo in bolj citrusne note. Z mokrim načinom luščenja lažje dosežemo ponavljujočo kakovost oz. konstanten okus.

Eksperimentalni načini luščenja
V svetu kave pa ne gre brez konstantnega iskanja nečesa novega oz. drugačnega. Zato so se pojavili številni načini luščenja kave, s katerimi želijo različni pridelovalci izstopati in pridelati svojevrstne kavne specialitete. Tako poznamo nove metode, kot so:
– anaerobna fermentacija: kavo zaprejo v sode, kjer brez prisotnosti kisika fermentira dlje časa in na ta način dobi kompleksnejši ter bolj sladek okus.
– karbonska maceracija: je podoben proces, le da v sode zaprejo cele kavne češnje. Kava se tako fermentira skupaj, rezultat je nenavaden profil okusa z odtenki jagodičja, žajblja, javorja in posušenih datljev.
– medeni proces: je najtežja in najzahtevnejša metoda predelave kave. Podobno kot pri suhem načinu kavo sušijo na soncu oz. na za to pripravljenih posteljah, le da pred tem odstranijo lupino češnje, mesnati del sadeža pa pustijo na kavnih zrnih. Predelovalec kavna zrna na tanko razporedi po posebnih sušilnih posteljah in jih obrača na vsako uro, med 10-15 dni, da se kava dovolj stabilizira. Rezultat je običajno kava s finimi elegantnimi lastnostmi, podobno kot pri vrhunski kavi, procesirani po mokri metodi, medtem ko kava ohrani tudi sladkobo in bolj polno telo, podobno kot pri suhi metodi luščenja. Postopek so najbolj izpopolnili v Srednji Ameriki, kjer sam Medeni proces delijo še na rumen, beli, črn in rdeč slog.

Stopnja praženja
Eden najbolj pomembnih dejavnikov okusa kave je praženje. Poznamo nekaj stopenj praženja in vsaka nudi drugačen okus kave.

Svetlo in občutljivo praženje
Ohranimo več kisline in kofeina ter manj aromatike. Kava ima zelo blago in lahko telo ter ohranja sadni okus.

Srednje praženje
Kava pridobi bolj lešnikast ter čokoladen priokus.

Srednje in polno pražena
Kava pridobiva na močnejšem telesu in polnejšem okusu temne čokolade.

Temno praženje
Zelo temno rjava do črna pražena zrna zmanjšujejo potencial telesa in okusov v kavi ter povečujejo močnejši, bolj grenek okus.

Povpraševanje

Brazilija Gusto Antico